Novi izzivi

Ne vem, kaj je s tem časom. Ko mislim, da ga imam ogromno, kar nekam izpuhti. V Ljubljani je to še desetkrat slabše. V enem trenutku sedim na vlaku v smeri glavnega mesta, v naslednjem že tovorim polno potovalko nazaj domov. Glede na to, kakšna oh in sploh muka je, če v nedeljo zvečer samo pomislim, da me čaka pet dni v »žabariji«, težko verjamem, da teden tako hitro mine. Letos bo sploh, ker sem se končno prijavila na šiviljski tečaj. Pa še nekaj večernih uric bom preživljala v gledališču. Zabavno bo in komaj čakam.  

 

Letos je Ljubljana zopet drugačna. S tem ne mislim Zokijevega razoranega centra, temveč vrvež, nove obraze in dogodivščine. Spoznavam, da mi ni več tako zelo težko odhajati od doma (čeprav je najlepši občutek še vedno tisti, ko se vrnem domov). Do tega me je pripravila tudi odlična misel modre osebe, ko sem potarnala, da sovražim Ljubljano in se v njej ne počutim dobro. Pa mi je rekla, da človekova sreča in zadovoljstvo ne smeta biti odvisna od tega, v katerem mestu se nahajam, temveč od ljudi, s katerimi ustvarjam nepozabne trenutke. Zelo zelo resnično. 

Malo me že skrbi, kako bom letos zmogla z vsemi obveznostmi na faksu. Pred očmi imam že velik kup literature in obveznega branja. Dozdeva se mi, da bom kar redno začela piti kavo. No, v soboto me je pred novimi izzivi potolažil Marko Juhant s svojo modrino: »Namesto tistega, česa ne zmorem, moram začeti opazovati, kaj zmorem. Vsak ima veliko zmožnosti. In ni človeka, ki bi bil brez problema. Ko ga najdemo, ga glodamo. Potem je zanimivo, s katerimi stvarmi se ukvarjamo v mislih. Ko začnemo ugotavljati, kaj lahko opravimo sami, kaj zmoremo, potem svoje delo drugače vrednotimo. Rezultat pa se meri po vloženem trudu. Moramo iskati tisto, kar gre. Zdrav človek ima najmanj 100 različnih stvari, v katerih je dober. Bolan jih mogoče lahko opravi samo 75. Ne razmišljajmo o tistem, kar ne gre, kar nas moti, posvečajmo se stvarem, ki so dobre, pri katerih smo uspešni in se tam razvijajmo ter postajajmo vse boljši, najboljši.« Tako in nič drugače. Trdo delo ni še nikogar ubilo. Tudi mene ne bo.