Kot bodoča slovenistka bom na blogu pisala tudi o knjigah, katerih
branje se me je tako ali drugače dotaknilo. Mogoče bom svoje navdušenje delila
še s kom. Ena mojih najljubših je Oktobrski otrok, roman Erica Wilsona in
Therese Preston. Knjiga, za katero sem prepričana, da jo bom vzela v roke še
kdaj.
Zgodba govori o študentki Hannah. Ko se med gledališko
predstavo zgrudi na odru in na dan planejo njene hude zdravstvene težave, ji starša
povesta, da je posvojena. Šokirana in razočarana se odloči, da bo poiskala
svojo biološko mater. Pridruži se izletu s prijatelji, ker se nameravajo
ustaviti tudi v mestu, kjer je bila rojena. Iskanje jo pripelje do medicinske
sestre, ki je bila prisotna pri njenem porodu. Doživi nov šok, ko izve, da je
preživela poskus splava in da je imela brata dvojčka, ki je umrl kmalu po
porodu. Dobi vizitko svoje mame in se odpravi k njej …
Nadaljevanje in razplet najdete v knjigi. Roman je poseben
tudi zato, ker je navdihnjen po resnični zgodbi dekleta, ki je bila rojena med
splavom s solno raztopino. Čeprav ima zaradi tega številne zdravstvene težave,
pričuje o vrednosti življenja in odpuščanju.
Za pokušino eden izmed meni ljubih odlomkov:
'Na Hannahinem licu je
izgorela solza. Zmajala je z glavo. Moj brat? Moj dvojček? Vsa ta leta sem
čutila, da nekaj manjka, in ves čas se nisem motila? »Ampak ti …« Mary je
dvignila brado in ustnice ji je lahno ozaljšal nasmeh. Dotaknila se je
rojstnega lista na mizi med njima. »Hannah, ti si bila pravo presenečenje.
Nihče ni vedel zate, niti tvoja mati ne. Prišla si ven in imela si tiste velike
oči. Niti kilograma nisi imela, ampak tam si bila. Prav zagotovo. In preprosto
… lepa.«'
Tisti, ki vas branje ne navdušuje, si lahko ogledate istoimenski
film (October baby), ki so ga posneli.
Sporočilo knjige je, naj bomo hvaležni za življenje. In ko na
turoben dan ne veš, kaj bi sam s sabo, pomisli na uboge otročičke, ki sploh
nikoli ne dobijo možnosti, da bi živeli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar