Kaligrafija

Ko sem pred nekaj tedni za nesrečni dve minuti spet zamudila vlak iz Ljubljane na prelepo Dolenjsko, naslednji pa je odpeljal šele čez uro in pol, sem bila jezna sama nase, ker pri sebi nisem imela nobene knjige, s katero bi se lahko kratkočasila med čakanjem. Pa sem malo zatavala med ljubljanskimi ulicami in našla knjigarno Felix. Juhej. Pogled na polne knjižne police je itak nekaj najlepšega, in vstopu v to zakladnico se skoraj nikoli ne morem upreti. 

Med iskanjem kratkočasne knjige sem našla priročnik o kaligrafiji. In ker se že nekaj časa odločam, da bom svoj prihodnji prosti čas posvetila učenju pisanja najlepših in najbolj estetskih črk (k temu me je spodbudil tudi Miklavž s čudovitim kompletom peres), sem ga kupila. Očitno je bil to moj srečni dan, ker me je prodajalka na blagajni razveselila z dejstvom, da na vse knjige velja 10-odstotni popust. Še en razlog več za nakup. Kot ponosna lastnica novega priročnika (ki sem ga na ogled posodila tudi zainteresiranemu gospodu na vlaku) se sedaj učim lepopisja. Potrebujem le še super črnilo, za katerega pa se je izkazalo, da ga ne prodajajo v vsaki trgovini za ustvarjanje. Sem prepričana, da bo obisk raja po imenu Rayher (na Mali ulici v Ljubljani) rešil tudi to. 

Spomnim se, da smo v srednji šoli imeli projektni teden in sem obiskovala delavnico kaligrafije. A od takrat je minilo že precej časa, toliko, da niti ne vem več, pod kolikimi stopinjami je potrebno držati pero za pravilno pisanje. Bilo pa je neizmerno zabavno, ko sem se počutila kot prvošolka, ki ji učiteljica v zvezku popravlja prve, nerodno napisane črke. 

V dobi interneta še redko kdo piše lično napisana pisma in razglednice. Baje je zamudno.  Je pa zato nerodno, ko se kdaj trudim z branjem kakšnega ročno napisanega sporočila in porabim kar nekaj časa, da razvozlam vse 'hieroglife' in majave črke. Bolj pametno bi bilo, da bi se otroci v šoli več urili v pisanju domačih nalog na roko, kot pa da morajo že tretješolci oddajati svoja dela, napisana na računalnik. Ali je res preteklo že toliko časa, ko sem, da bi oddala spis brez napak, na roke prepisovala po dve polni strani povedi tudi celo popoldne?