Ponedeljkov večer mineva v branju
knjige. Oči švigajo sem in tja in pridejo do konca strani. Obrnem list. In me
mine, da bi brala naprej. S črkami potiskan papir z nadaljevanjem zgodbe namreč
krasi velikanski madež. Ni prva umazana, zapackana in raztrgana knjiga. Ampak tokrat
me res razjezi. Zato, ker zadnje dni nisem dobre volje. Med bralce se dandanes očitno
uvrščajo tudi svinje.
Bralne navade so različne. Nekateri
berejo pred spanjem, drugi na avtobusu ali vlaku, eni čez cel dan po malem. Ljudje
največ knjig preberejo med dopustom. V poletnem obdobju je najbrž edino takrat
gneča v knjižnici. In kriza, ko si hoče človek izposoditi kakšno opevano dobro
knjigo, pa je izposojena in rezervirana za dva meseca vnaprej.
Eni sploh ne berejo. Med najstniki
velja nenapisan trend, da je večji frajer tisti, ki prebere manj knjig. Zmotno mišljenje
se slej ko prej pokaže, ko mora kakšen izmed njih na glas brati odlomek in se
mu zatika pri vsaki drugi besedi. Nam je učiteljica v osnovni šoli vedno
govorila, da brez obvladanja tekočega branja ne bomo prišli do srednje šole. Očitno
se je motila.
Ko se sprehajam med knjižnimi
policami in izbiram knjige, najprej pogledam naslovnico. Če mi je všeč, knjigo vzamem
v roke in jo prelistam. Pri nekaterih me takoj odbije dejstvo, da so v takem
stanju, kot bi jih kdo prinesel z odpada. Zvite, polite, zmečkane, počečkane,
polne las in drobtin, mastnih prstnih odtisov in narejenih ušes. Fuj.
Ni mi težko posoditi dobre knjige
osebi, za katero vem, da mi jo bo vrnila v stanju, v kakršnem jo je prejela. Je
razlika med tisto knjigo, ki je obrabljena zaradi večkratnega branja in
ubožico, ki je bila deležna malomarnega ravnanja.
Ne razumem (in nikoli ne bom)
ljudi, ki s tujo lastnino ravnajo tako zaničevalno. »Pa kaj, saj je iz
knjižnice.« mi je enkrat odgovorila oseba, ko sem jo opomnila, naj ne dela
zavihkov (ušes) sposojeni knjigi. A je res tako težko zatakniti list papirja
med strani in s tem označiti, kje si ostala? A je nemogoče brati stran od kave,
čokolade in nasploh vse hrane/pijače? Ali lahko ne delaš pokopališča žuželk med
platnicami? Če je knjiga tvoja last, mi je vseeno. A dokler si jo izposojaš,
imej v mislih, da jo bo še nekdo imel željo prebrati.
Knjiga stane povprečno 20 evrov.
Za enak znesek moram delati 5 ur. Že zaradi tega mi ni vseeno, v kakšnem stanju
bodo knjige na domači knjižni polici. Zato prosim: če ti posodim
knjigo, se najej, napij, nato pa udobno namesti v naslanjač in uživaj v
branju. Če nimaš kazala, povej, zagotovo se bo našel kakšen odveč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar