Ni prijetno, ko pod vsakodnevnimi
novicami na različnih spletnih straneh prebiram žaljive komentarje o veri, katere
pripadnica sem. »Naivni kristjani, pravljice …« in podobne besede se kar
vrstijo. Anonimneži si dajo duška. Mislijo, da me bodo s svojimi besedami
odvrnili od tega, da bom prenehala verovati, da Bog obstaja.
Me razžalosti,
a hkrati spoznam, kakšen privilegij imam, da verujem. Zame ni pravljica. Je edina možna resnica. Nimam oprijemljivih dokazov, preko katerih bi lahko obnemeli čisto vsi
nasprotniki, imam pa občutke, doživetja in dogodke, zaradi katerih vem, da On
je. In je danes vstal za vse. Tudi tiste, ki sedijo ob bogato
obloženi mizi, pa ne vedo, da je to zaradi Njega in ne velikonočnih zajčkov, ki
nosijo čokoladna jajčka. Ki pravijo, da Boga ni, pa imajo vsak dan pred očmi tisoč
dokazov o nasprotnem.Ko bi le iskali v pravi smeri ...Tudi sama marsikdaj dvomim in se sprašujem, zakaj. Vedno dobim odgovor: Ker me ima rad. Je tako težko razumeti?
Potrebujemo
dokaze. A včasih lastni občutki povedo več kot zapisana teorija. Moji govorijo, da ON ŽIVI! Že več kot 2000 let.
Ni komentarjev:
Objavite komentar